Publicité
Les langues disponibles
Les langues disponibles
verige v primeru nastopa povratnega udarca med rezanjem z žago.
Zavora dela avtomatsko zaradi delovanja sile vztrajnosti na utež, ki je
pritrjena v notranjosti ohišja zavore. Zavoro verige je mogoče zagnati
ročno, če je vzvod zavore (6) premaknjen v smeri meča (20). Zavora
verige zaustavi gibanje verige v 0,12 s.
NADZOR FUNKCIJ ZAVIRANJA
Pred vsako uporabo žage je treba preveriti delovanje zavore.
• Delujočo žago namestite na zemljo in spravite motor na najvišjo
hitrost pri polnem odprtju pripirnika za obdobje 1 – 2 sekund.
• Vzvod zavore (6) pomaknite naprej. Veriga se mora zaustaviti.
• Če se veriga zaustavlja počasi ali se ne ustavi, je treba pred ponovno
uporabo žage zamenjati trak zavore in boben sklopke.
• Da bi upočasnili zavoro je treba povleci vzvod zavore (6) v smeri
glavnega ročaja (12), dokler se ne zasliši karakterističen zvok zaskoka
blokade.
Preverjanje delovanja zavore verige in tega ali je veriga nabrušena
pred vsako uporabo žage je zelo pomembno in omogoča zadržanje
morebitnega pojava povratnega udarca na varnem nivoju.
NADZOR AKTIVACIJE ZAVORE
Med opravljanjem tega nadzora mora biti motor žage izklopljen.
• Žago dvignite s prednjim ročajem (5) in glavnim ročajem (12) na
približno 35 cm nad lesenim elementom.
• Prednji ročaj (5) spustite in počakajte, da se meč nagne naprej pod
vplivom lastne teže in dotakne lesenega elementa (slika H).
• Ob dotiku lesenega elementa se mora vklopiti zavora žage (vzvod
zavore (6) se samodejno premakne naprej v pozicijo vklopa).
Pred začetkom dela je treba preveriti, ali zavora verige pravilno
deluje. V primeru, da zavora ne deluje učinkovito, je treba pred
pričetkom dela opraviti regulacijo ali popravilo v pooblaščenem
servisu.
Če motor deluje z visoko vrtilno hitrostjo ob vklopljeni zavori verige,
to povzroči pregretje sklopke žage. Če se zavora verige vklopi med
delovanjem motorja, je treba takoj spustiti vzvod pripirnika in motor
zadržati v prostem teku.
NAPENJANJE VERIGE ŽAGE
Med delom z žago se rezilna veriga podaljšuje zaradi segrevanja.
Raztegnjena veriga se rahlja, kar lahko povzroči njeno snetje z meča.
• Sprostite pritrdilni matici meča (7).
• Prepričajte se, da se veriga (21) nahaja v vodilnem utoru meča (20).
• Z izvijačem obračajte vijak za regulacijo napetja verige (8) v desno,
dokler veriga ni ustrezno napeta.
• Ponovno preverite napetje verige (veriga se mora na sredini meča
dvigniti na višino okrog 3 – 4mm (slika I).
• Trdno privijte pritrdilni matici meča (7).
Verige ni dovoljeno premočno napeti. Na močno segreti verigi
izvedena regulacija lahko povzroči njeno prekomerno napetost po
ohladitvi.
DELO Z VERIŽNO ŽAGO
• Pred pričetkom nameravanega dela se je treba seznaniti s točko, ki
vsebuje pravila za varno delo z verižno žago. Najprej je priporočljivo
pridobiti izkušnje z rezanjem pogrešljivih kosov lesa. To omogoča tudi
bližnje seznanjenje z možnostmi žage.
• Vedno je treba upoštevati varnostne predpise.
• Verižno žago je mogoče uporabljati le za rezanje lesa. Z njo ni
dovoljeno rezati drugih materialov.
• Stopnja vibracij in pojav povratnega udarca se spreminjata med
rezanjem raznih vrst lesa.
• Verižne žage ni dovoljeno uporabljati kot vzvod za nošenje,
premikanje ali ločevanje predmetov. V primeru ukleščenja verige
je treba izklopiti motor in v drevo zabiti plastični ali leseni klin, da
bi osvobodili žago (slika J). Ponovno zaženite orodje in še enkrat
previdno pristopite k rezanju.
• Žage ni dovoljeno pritrjevati na fiksna mesta.
• Na njen pogon je prepovedano priključevati druge naprave, ki jih
proizvajalec žage ne imenuje.
• Med rezanjem žage ni treba pritiskati z veliko silo. Vršiti je treba le
neznaten pritisk, ko motor deluje pri polnem odprtju pripirnika.
Če se med rezanjem žaga uklešči je ni dovoljeno s silo izvleči iz reza.
To lahko povzroči izgubo nadzora nad žago in poškodbo operaterja
in/ali poškodbo žage.
Pred pričetkom dela mora biti zavora verige sproščena.
• Pritisnite tipko blokade vzvoda pripirnika (1) in vzvod pripirnika (11)
(pred pričetkom rezanja počakajte, da motor doseže polno hitrost).
• Ves čas zadržujte polno hitrost:
• Dovolite, da veriga reže les. Rahlo pritiskajte žago navzdol
(slika K).
• Da ne bi izgubili nadzora ob koncu operacije rezanja, je treba
prenehati pritiskati na žago.
• Po zaključku rezanja sprostite vzvod pripirnika (11), s čimer
omogočite, da motor deluje v jalovem teku.
• Pred odložitvijo žage je treba izključiti motor.
Zadrževanje visokih obratov brez rezanja lesa vodi k nepotrebnim
izgubam in izrabi delov.
ZAŠČITA PRED POJAVOM POVRATNEGA UDARCA
Pod povratnim udarcem se razume gibanje verige žage navzgor in/ali
nazaj, do katerega lahko pride, ko veriga žage s svojim delom na konici
meča naleti na oviro.
• Prepričati se je treba, da je rezani material na pravilen način fiksiran.
• Uporabite sponke, da bi fiksirali material.
• Med zagonom in delom je treba žago držati z obema rokama.
• Med povratnim udarcem se žaga obnaša na nenadzorovan način,
pride do zrahljanja verige (slika L).
• Neustrezno naostrena veriga povečuje tveganje pojava povratnega
udarca.
• Rezanja ni dovoljeno nikoli opravljati nad višino ramen.
Izogibati se je treba rezanju s konico meča, saj to lahko povzroči
silovit udarec žage nazaj, navzgor. Med delom z verižno žago je treba
vedno uporabljati kompletno opremo žage in ustrezna delovna
oblačila.
Odstranitev varoval, nepravilna oskrba, hranjenje ali neustrezno
opravljena menjava meča ali verige lahko povzročijo povečanje
tveganja telesne poškodbe ob morebitnem pojavu
povratnega udarca. Predelava žage ni dovoljena. V primeru uporabe
samovoljno predelane žage uporabnik izgubi vse pravice v zvezi z
garancijo. Izgubo garancije povzroči tudi uporaba žage, ki ni v skladu
z informacijami v teh navodilih.
REZANJE KOSOV LESA
Med rezanjem kosa lesa je treba upoštevati navodila v zvezi z varnostjo
pri delu in postopati na naslednji način:
• Prepričajte se, da se kos materiala ne more premakniti.
• Kratke kose materiala pred pričetkom rezanja fiksirajte s pomočjo
sponk.
• Rezati je mogoče le les ali materiale na osnovi lesa.
• Pred rezanjem se prepričajte, da se žaga ne bo zataknila v kamne ali
žeblje, saj bi to lahko povzročilo iztrganje žage in poškodbo verige.
• Izogibajte se situacij, v katerih bi se lahko delujoča žaga zataknila v
žičnato ograjo ali zemljo.
• Ob rezanju vej, kolikor je to mogoče, podprite žago in ne režite s
konico meča žage.
• Pazite na ovire, kot so iz zemlje moleči štori, korenine, globeli in luknje
v zemlji, saj ti lahko povzročijo nesrečo.
ŽAGANJE DREVESA
Določite smer padca drevesa, ob upoštevanju vetra, nagnjenja
drevesa, položaj težkih vej, zapletenost izvedbe del po padcu in drugih
dejavnikov.
• Med čiščenjem mesta okrog drevesa je treba zagotoviti dober stik s
podlago in mesta umika med padanjem drevesa.
• Vnaprej je treba predvideti in očistiti dve trasi umika pod kotom okrog
45
od linije, nasprotne glede na predvideno smer padca drevesa. Na
0
teh trasah ne sme biti nobenih ovir (slika M).
• Opravite uvodno zarezo do ene tretjine debeline debla na strani
padca (slika N).
• Izvedite rez na drugi strani glede na prej opravljen rez in na nekoliko
višjem nivoju od spodnje površine uvodnega reza.
• V ustreznem trenutku vložite kline, da preprečite ukleščenje verige žage.
• Drevo je treba prevrniti z zagozdenjem klina, in ne s celotnim
prerezom debla.
Pri rezanju dreves je treba upoštevati vse varnostne predpise in
postopati na naslednji način:
• Če pride do ukleščenja verige žage, je treba izklopiti žago in
osvoboditi verigo s klinem. Klini morajo biti narejeni iz lesa ali
plastike. Nikoli ni dovoljeno uporabljati jeklenih ali klinov iz
litega železa.
• Padajoče drevo lahko za sabo potegne druga drevesa.
• Nevarno območje je enako 2,5 dolžinam rezanega drevesa (slika
M).
63
Publicité
